Sopotnik

Vsi bi pisali, govorili, kričali;

težko je sam brati, premišljevati.

Plačujemo mage in terapevte,

samo da poslušajo naše izlive;

radi obliž bi dobili na rane.

Krivice in žalost del so življenja,

vrejo iz mene in od povsod;

želim si človeka, srce ki razume,

telo ki ustavi se zame za hip.

Praznina, nikogar vse naokoli,

ni duše, ki mojo bol pomiri ...

Zavrtim si številko 116 123.